Ultrazvok vratnih žil (znan tudi kot Dopplerjev ultrazvok vratnih arterij) morda na prvo žogo zveni kot strašljiv zdravstveni postopek, vendar pa temu ni tako. Gre za preiskavo pretoka krvi v vratnih žilah, predvsem v arterijah. Te žile prenašajo kri do možganov, zato je ključno, da so zdrave. Če vas skrbi stanje vaših vratnih žil obiščite Hipokrat – ultrazvočni pregledi vratnih žil vam bodo povedali stanje vašega ožilja.

 

Kdaj priporočamo ultrazvok vratnih žil?

Ultrazvok vratnih žil je potreben ali zaželen v primerih, ko obstaja sum na težave s pretokom krvi v vratnih arterijah ali povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Uporablja se tako za diagnostiko kot za preventivo. Nekateri ključni primeri, ko je preiskava potrebna, so:

• SUM NA MOŽGANSKO KAP ALI NEPREHODNI ISHEMIČNI NAPAD: Če ima pacient simptome, kot so nenadna šibkost ali otrplost obraza, rok ali nog (pogosto na eni strani telesa), težave z govorom ali zamegljen vid, je ultrazvok ključnega pomena za oceno zožitev (stenoz) v karotidnih arterijah, ki lahko povzročijo možgansko kap.
• SUM NA ATEROSKLEROZO: Pri ljudeh z dejavniki tveganja za kopičenje maščobnih oblog v arterijah, kot so visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen ali kajenje, je zaželen ultrazvok za zgodnje odkrivanje ateroskleroze.
• OMOTICA, GLAVOBOL ALI TEŽAVE Z RAVNOTEŽJEM: Če pacient doživlja ponavljajočo se omotico, vrtoglavico ali nenadne omedlevice, lahko ultrazvok pomaga preveriti, ali so vzrok motnje v pretoku krvi skozi vratne žile.
• SUM NA ŽILNE NEPRAVILNOSTI: Pri sumu na anevrizme, zožitve, blokade ali disekcije (raztrganje žilnih sten) v vratnih žilah je ultrazvok ključna diagnostična metoda.
• PRED ALI PO OPERATIVNIH POSEGIH: Pred operacijo na srcu ali žilah, kot je operacija koronarne arterije, se pogosto opravi ultrazvok vratnih arterij za oceno splošnega stanja žilnega sistema. Po operaciji ali vstavitvi stentov pa služi za spremljanje učinkovitosti zdravljenja.

Če se pojavijo simptomi, kot so nenadne težave z govorom, slabost ene strani telesa, nenavadna omotica ali izguba zavesti, je treba takoj ukrepati. V takšnih primerih ultrazvok vratnih žil pomaga hitro oceniti stanje in preprečiti resnejše zaplete, kot je možganska kap.

Kako poteka ultrazvok vratnih žil?

Gre za preprosto, nebolečo in neinvazivno preiskavo, ki omogoča oceno stanja arterij in ven v vratu. Preiskava se običajno opravi ambulantno in traja približno 15 do 30 minut. Postopek poteka tako:

1. PRIPRAVA PACIENTA: Pacient običajno leži na hrbtu na preiskovalni mizi z rahlo iztegnjenim vratom. Zdravnik ali tehnik pacienta prosi, naj obrne glavo na eno stran, da omogoči lažji dostop do vratnih žil. Na kožo vratu nanese poseben ultrazvočni gel, ki izboljša stik sonde s kožo in omogoča jasnejše slike.
2. PREISKAVA Z ULTRAZVOČNO SONDO: Sondo, ki oddaja visokofrekvenčne zvočne valove, zdravnik nežno premika po vratu nad žilami. Zvočni valovi se odbijajo od krvnih celic v žilah, kar omogoča ustvarjanje slik pretoka krvi in žilnih sten. Med preiskavo se uporablja tudi Dopplerjev ultrazvok, ki omogoča merjenje hitrosti in smeri pretoka krvi ter zaznavanje morebitnih ovir ali zožitev.
3. OCENA KRVNEGA PRETOKA IN STRUKTURE ŽIL: Med preiskavo zdravnik preverja in išče znake naslednjih stanj –
   • prehodnost žil in prisotnost maščobnih oblog (ateroskleroza),
   • možne zožitve (stenoze) ali blokade,
   • stanje žilnih sten (morebitne poškodbe, razširitve ali anevrizme).
4. ZALKJUČEK PREISKAVE: Ko so vsi potrebni podatki zbrani, zdravnik obriše ultrazvočni gel z vratu pacienta. Pacient se lahko takoj po preiskavi vrne k običajnim aktivnostim. Rezultate preiskave pregleda specialist, ki jih nato pojasni pacientu ali napotnemu zdravniku.

 

Kako učinkovit ultrazvok?

Ultrazvok  vratnih žil (in tudi druge vrste le-tega) je zelo natančen in zanesljiv diagnostični pripomoček, vendar pa njegova natančnost lahko variira glede na več dejavnikov. Natančnost ultrazvoka pri diagnosticiranju zožitev karotidnih arterij je zelo visoka in pogosto presega 90 %, zlasti pri večjih stenozah. Za manjše zožitve ali oblike blage ateroskleroze je natančnost nekoliko nižja, vendar še vedno zagotavlja dragocene informacije.