Parodontologija je posebna veja zobozdravstva, ki se osredotoča na preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv – dlesni, kosti ter vlaken, ki zobe držijo na svojem mestu. Obiščite spletno stran za več informacij. Če se vnetje ne zdravi, lahko postopoma napreduje in povzroči nepopravljivo škodo, v skrajnem primeru pa vodi do izgube zob. Pogosto se bolezen začne povsem neopazno, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena. Dober zobozdravnik bo ob prvih znakih vnetja uvedel ustrezno terapijo ter pacienta poučil o pravilni ustni higieni, v hujših primerih pa bo zdravljenje prevzel specialist parodontolog.
Potek bolezni in njen razvoj
Parodontalne bolezni se najpogosteje začnejo z blagim vnetjem dlesni, ki ga imenujemo gingivitis. Če se to stanje ne zdravi, se vnetje razširi globlje v obzobna tkiva – na kost in vlakna, ki povezujejo zob s kostjo. Takrat govorimo o parodontitisu, pri katerem se ob zobu poglobi žleb in nastanejo obzobni žepi. Sčasoma se opora zob zmanjšuje, zob se lahko začne majati in v napredovali fazi celo izpade.
Zakaj pride do parodontalne bolezni
Najpogostejši vzrok za nastanek parodontalnih bolezni je nezadostna ali površna ustna higiena. Na zobeh in v majhnih prostorih ob dlesni se začnejo nabirati mehke obloge, ki jih sestavljajo bakterije, njihovi stranski produkti ter beljakovine iz sline. Če jih ne odstranimo, se strdijo v zobni kamen, ki nastaja lahko nad ali pod dlesnijo. Čeprav je zobni kamen nad dlesnijo bolj opazen, je tisti pod dlesnijo bistveno nevarnejši, saj neposredno spodbuja vnetne procese. Sprva se težava kaže kot blaga pordelost in krvavitev med ščetkanjem, pozneje pa postanejo dlesni močno rdeče, otekle in zakrvavijo že ob minimalnem dotiku. Ob prvih spremembah na dlesnih je nujno ukrepati, saj v začetni fazi parodontolog bolezen še zmore nadzorovati in uspešno zdraviti.
Simptomi parodontalne bolezni
Parodontalna bolezen pogosto poteka skoraj neopazno, saj bolečine praviloma niso prisotne, simptomi pa so sprva zelo blagi. Mnogi zato sploh ne vedo, da se bolezen že razvija, dokler jih ne pregleda parodontolog. Med opozorilne znake spadajo pordele in otekle dlesni, krvavenje pri ščetkanju ali uporabi zobne nitke, iztekanje gnoja ter postopno odmikajoče se dlesni, zaradi česar zobje delujejo daljši. Pogosti so tudi majavi zobje, slab zadah, neprijeten okus in celo premikanje zob iz prvotnega položaja.