Vsa živila, ki izpolnjujejo določene pogoje, spadajo v svojo kategorijo imenovano superhrana. Kaj je to in kaj konkretno spada v to kategorijo pa si lahko natančneje preberete na priloženi povezavi. Omenjena kategorija živil ja namreč vse bolj priljubljena, saj se živila v kategoriji od ostalih živil razlikujejo. V osnovi gre za živila, ki vsebujejo različne snovi za izboljšanje našega telesa. Tovrstna živila pripomorejo k ohranjanju dobrega zdravja in pozitivno vplivajo na količino energije. Za superhrano je značilno še to, da vsebuje vse pozitivne snovi v izobilju oziroma v večji količini, kot jih ima drugo živilo, ki ne spada v to kategorijo.

Za živila, ki spadajo v kategorijo imenovano superhrana je značilno, da imajo veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, beljakovin, esencialnih maščobnih kislin, encimov, aminokislin, polisaharidov in drugih snovi. Vse naštete snovi pa pozitivno vplivajo tako na zdravje kot energijo. V kategorijo superhrana spada kar nekaj živil, kot so alge, sadje, trave, oreščki, zelenjava, žita, ribe, ingver, konoplja, kakav, kokos, semena, gobe, čebelji izdelki in še marsikatera druga živila. Večji del naštetih živil povprečen človek že tako uživa v vsakodnevni prehrani, danes pa so tovrstna živila na voljo še v obliki prehranskega dodatka pakiranega v posamičnih vrečkah.

V letu 2007 se je začela masovno povečevati pridelava superhrane, porasla je namreč za kar 67 %. V tistem letu so napovedovali, da bo superhrana naredila večmilijardni vstop v prehrambno industrijo. Porast popularnosti te kategorije živil so opazili tudi trgovci, ki so v letu 2011 to želeli izkoristiti. Poskusili so povsem navadna živila označiti z nalepko superhrana, kar so strokovnjaki preprečili. Danes je zadeva urejena, naziv superhrana ostaja nalepljen le na živila, ki temu poimenovanju ustrezajo. V tej kategoriji se nahajajo živila, ki so natančno preverjena in ustrezajo kriterijem evropske zakonodaje, slednji pa pomenijo, da mora biti živilo podprto z znanstveno raziskavo.