V Sloveniji je kot “avtohtona” zagotovo najbolj razpoznavna pehtranova potica, saj smo prav pri nas eni redkih, ki pehtran uporabljamo tudi v sladicah oziroma splošno v sladkih jedeh, ter ne zgolj kot začimbe v pečenkah in juhah, kot je to navada drugje po svetu. Poleg pehtranove potice je kot ena posebnih znana tudi potica z medenim nadevom – ker med velja za najstarejše sladilo na svetu, je tudi ta potica zagotovo ena najstarejših. V zadnjih desetletjih je zelo priljubljena tudi orehova potica, ki je značilna zlasti za praznično božično mizo. Poznamo tudi špehovko in ocvirkovko – gre za potici, ki sta povezani s kolinami, ki pri nas veljajo za največji posvetni praznik, ki zaznamju predvsem zimski in pustni čas.

Potica pri nas izvira iz severozahodnega oziroma zahodnega dela države. Kot izvor potice se večkrat omenjajo prenekatere stare vrste obrednega oziroma prazničnega kruha (tržaški presnec, furlanska guban(c)a, šarkelj in koroška pogača) ki ima številne ikonografskime pomene (simbol popolnosti, neskončnosti, božjega). Te posebne praznične vrste kruha so značilne za  praktično vsako družbeno skupino že od srednjega veka naprej, zato so različne zgodbe o nekakšnem razvoju potic iz “samostanskega peciva” zgolj in samo to – zgodbe.

Na spletni strani Potice.si boste našli še veliko drugih zanimivosti, povezanih s poticami. Spoznali boste, katera potica je trenutno pri nas najbolj razširjena in popularna, pa tudi super recepte s katerimi lahko tudi vi zaslovite med znanci in prijatelji ob priložnostih, ko lahko sami spečete super potico. Vsekakor boste z obiskom zgornje povezave razširili svoja obzorja in znanja, ko je govora o slovenskih poticah.