Otroška trgovina med svojimi številnimi izdelki nudi tudi igrače.

Kakšne neki pa so bile igrače pred petdesetimi, morebiti celo šestdesetimi leti? Pred dobrimi petdesetimi in šestdesetimi leti otroška trgovina kot takšna ni obstajala, takrat starši svojim otrokom niso mogli kopiti igrače, ki jih imajo danes na voljo naši malčki. Otroci so si igrače večinoma sami izmišljevali med samo igro. Prve mehke igrače pa so jim starši naredili sami. Mamice so pogosto uporabile cunjice in nekaj polnila ter sešile prikupne majhne igrače, ki so otroka spremljale tekom njegovega odraščanja. V tistem času ni bilo medvedkov pravljičarjev, ni bilo tisoč in ene Barbi punčke, ni bilo pravljičnih junakov kot so Smrkci, Mimi miška in podobni. Otroci niso imeli telefonov, otroškega prenosnega računalnika, niso imeli plastelina, table z magnetnimi črkami, itd. A so bili otroci kljub temu srečni, veseli, družabni, prav tako so se naučili pisati, brati, prisluhniti sočloveku. Danes je seveda povsem drugače. Otroci imajo na voljo ogromno različnih igrač. Včasih toliko, da niti sami ne vedo, s katero igračo se naj igrajo oziroma kratkočasijo. Pred težko nalogo pa so postavljeni tudi njihovi starši, ki ne vedo, kaj naj kupijo, da bo najbolj ustrezalo njihovemu navihanemu malčku. Pri izbiri jim lahko nekoliko pomaga tudi otroška trgovina. Otroška trgovina je postala v času tržne ekonomije, ko je bilo tržišče prepredeno s takšnimi in drugačnimi otroškimi izdelki in ko ena sam trgovina ni mogla nudi vsega tega. Če so nekoč v trgovino prišli le po najnujnejše izdelke in pripomočke, je danes mogoče v takšni in drugačni trgovini kupiti prav vse. Da bi lahko imeli kupci nekoliko večji pregled, so se trgovine nekoliko specializirale in omogočile, da se vsak odpravi v tisto trgovino iz katere potrebuje izdelke. Torej starši in stari starši, ki želijo kupiti igrače in izdelke za svojega otroka se morajo odpraviti v otroško trgovino. Otroška trgovina pa nikakor ni edina trgovina, ki prodaja izdelke, pripomočke in igrače za otroka. Najti jih je mogoče tudi v supermarketih, kjer je dejansko v eni trgovini skoraj vse, le količina različnih igrače in izdelkov je nekoliko omejena.

Otroška trgovina kot jo poznamo danes pred šestdesetimi leti ni obstajala, otroci pa so imeli na voljo predvsem doma izdelane igrače.